Na univerzi v Washingtonu so tamkajšnji zaposleni prišli do prav zanimive ideje. Ljudje po celem svetu igrajo igre in v fiktivnem okolju rešujejo razne krizne situacije, vendar pa so na univerzi to situacijo obrnili v prid, z igro Fold It!, ki pa namesto reševanja situacij v fiktivnem okolju omogoča reševanje problemov v realnosti - z izdelavo formul zdravil. Z veliko množico ljudi, ki bi igrali to igro obstaja tudi možnost “nemogočega” - zdravilo za AIDS namreč.

“We’re hopefully going to change the way science is done, and who it’s done by. Our ultimate goal is to have ordinary people play the game and eventually be candidates for winning the Nobel Prize.”

Takole se je izrazil Zoran Popović, eden izmed sodelujočih v tem projektu.

Sam sem igro namestil in prav zanimivo se je zabavati s strukturami beljakovin. Poskusite še vi.

Popularity: 1% [?]

Take in podobne izjave je bilo moč slišati na dopl-decekrju, čigar končna destinacija je bil kraj Cannes. In ker zna biti 14 urna vožnja dokaj naporna, so se našli modeli, ki so iz imen krajev “od dol” ustvarili kletvice. Ulan ti Bator se sicer ne more kosati s “Boka ti Kotorska”, “Srbska ti Mitrovica” ali “Novi ti Sad”, pa vendar je dobra, že zaradi tega, ker je moja.

Bralci še morda ne veste, da si je avtor privoščil tri dnevni dopust. Če je bil zaslužen ali ne … o tem žal ne odločate. Zaradi enormne količine zaužitega kofeina je moja betica bila budna ves čas potovanja, a nekako mi ni žal. Prav zanimivo je bilo opazovati potnike, ki so spali kot “padli vojaki”, kakor se jih je kasneje tudi poimenovalo.

Ker vem, da znajo moji potopisi trajati, bom skušal biti kar se da kratek. Pot je bila takšna: Slovenj Gradec -> Padova [via Sežana; mislim vsaj] -> Cannes | Cannes -> Grasse -> Nice -> Monako -> Cannes | Cannes -> San Remo -> Verona -> Ljubljana -> Slovenj Gradec. Ločilo | nakazuje dan.

No, namesto kilobitov, ki bi bili namenjeni dolgim objavam sem se odločil, da vam na pladnju prinesem fotografije, ki so najbolj uspele. Tokrat jim za spremembo nisem namenil tolikšne obdelave. Sprejel sem načelo, če na sliki delam več kot 20 minut in se slika ne izboljšuje, potem jo je treba eliminirati.

Drugi dan, tako kot tudi tretjega, začeli s francoskim rogljičem in štručko kruha, pili pa smo kavo z mlekom.

Zdi se mi, da mora glavno ribarjenje potekati ob zgodnjih urah ali pa pozno zvečer, čeprav tale dva ribarita opoldne. Posneto ob vračanju nazaj v San Remu, Italija.

Veterani iz druge svetovne vojne so se zbrali pred cerkvijo v Grassu.

Še ena fotka iz Grassa, tokrat sošolka s francosko mačko.

Možakar pred cerkvijo v Padovi, zamišljen strmi v neznano kam.

“S Chucksi povsod, tudi med kamne na Angleški promenadi v Nici.”

Nek vodnjak v Padovi je tako veselo špricljal vodo sem in tja, da se nisem mogel upreti kapljicam.

Dokaj pogumen mož, glede na to, da je hranil golobe pred cerkvijo v Padovi. Sam bi tega ne storil, saj se vedno bojim, da mi kakšen izkljuje organ za vid, ali huje - me prav mastno pokaka.

Tale pobič se je mudil z možem na prejšnji sliki, le da je tale namesto privabljanja ptic le-te odganjal.

Ostal nam je še en posnetek iz Grassa. Nič posebnega, le da mi je tokrat uspel en HDR. Mislim vsaj.

Evo, prišli smo še do Monte Carla. Odkrito povedano so galebi popolnoma enaki kot jadranski.

Posneto par deset metrov izpred Julijinega kipa, ki ga na žalost nisem dobro pofotkal zaradi gneče. Ampak fotografirati samo gnečo mi je uspelo.

Golob, ki je prav lepo poziral na fontani v Veroni.

Ena romantična za konec. Nastala je na Angleški promenadi v Nici.

Ste pričakovali prečudovite landskejpe in fotke turističnih atrakcij? Žal, nisem turistični fotograf.

Popularity: 2% [?]

“Vrednost komuniciranja v spletnih skupnostih” se glasi letošnje vodilo Blogresa 08, ki bo letos bojda potekalo kar dva dni zapored. Ker bo kongres tematsko razdeljen, je verjetno smiselno, da se udeležim tistega, ki je zame bolj interesanten, torej v soboto.

Sicer še vse ostaja zavito v meglo; do 21. junija mora namreč preteči še kar nekaj časa. Verjetno bo maja znano, kakšne vsebine lahko pričakujemo. Letos so za en mesec pohiteli z najavo kongresa, lani je bila takoj možna registracija, ki sem jo seveda takoj izpolnil, kasneje pa sem se tudi udeležil.

Lani je bila zadeva nekje v začetku junija, zdaj pa se premika na konec šolskega leta, čeprav imamo nekateri srečo in bomo z vsemi formalnostmi zaključili že maja, v juniju sledijo še neke aktivnosti, ki pa bodo končane seveda v roku dveh tednov ali še prej.

Popularity: 5% [?]

Pred nekaj časa so se sprememb dizajna lotili na Najdi.si, pa so kasneje spremenili svoj dizajn še na Siol.net. Sledil je tudi 24ur.com.

To njihovo odzivnost na redesigne ostalih strani lahko primerjamo z odzivnostjo na novice z IT področja - torej, s počasno odzivnostjo.

Pa vendar, do spremembe je prišlo in čas je, da jo pokritiziram.

Če se že ustavimo pri sami glavi, vidimo, da imata tako Najdi.si kot 24ur.com enak problem. Na vrhu imata nek vstavek, ki pa dokaj kazi cel izgled. Drugo bi bilo, če bi tisti vstavek segal čez celotno stran, tako pa le grdo zamaknejo navzdol celoten glavni header.

Drugi problem, ki ga pri 24ur vidim, so kvazi tag-oblaki. Že takoj ko kliknemo na en po njihovem imenovan tag oz. povezavo, vidimo, da povezavi vodi na iskalno stran. Eek? Mi hočemo oznake in ne najbolj iskane keyworde. Morda se znajde kdo, ki poreče, da je pa itak vseeno, da so iskalniki že zelo izpopolnjeni, da lahko sami izvlečejo besede iz objav in jih smatrajo za tag. Točno v tem leži problem. Iskalnik zraven potegne ves balast, ki ga sicer ne bi označili s neko določeno oznako. Vzemimo za primer tag “nogomet”, ki je najbolj poudarjen. Imejmo dve objavi, eno o izidu nogometne tekme, kjer tehnika zamenjave taga z iskalno besedo uspe. Druga objava pa govori o nekem drugem dogodku in je, recimo, nastala v skorajda enakem časovnem obdobju kot rezultati tekme in se na to tekmo nekoliko navezuje (”Če smo se veselili dobrih rezultatov naše reprezentance na nogometni tekmi, pa smo se toliko slabše odrezali na …”). V tem primeru pa zamenjava iskalne besede za tag ni uspešna, saj če mi iščemo objave označene z tagom “nogomet” nas ne zanimajo drugi dogodki, ki so se pač slučajno odvijali na isti dan. Potem takem bi iskali s časovnim iskalnikom.

Evo, pa imamo že drugi defekt na 24ur.com. Tretji je spet bolj stilistične narave, pa vendar me moti. Porekli boste, da sem pikolovski. Saj so vendar tudi oni pikolovski in gredo do potankosti pometati na prag drugih ljudi (kar je pač njihov biznis, o primernosti tega naj drugi), svojega prahu pa se ne dotikajo.

Kakorkoli, tretja napaka je vidna v stranski vrstici, kjer se pojavlja grdogrdi prazen prostor zaradi različni višin blokov teksta, ki pa se bi jih dalo preurediti tako, da ne bi prihajalo do takega razmaka.

Poleg tega bi bilo bolje, če bi tekst v objavah bil naravnan na obe strani (justified) in ne na levo.

Čakam, da se bo v Sloveniji pojavil portal, podoben BBC.com, ki za moje pojme omogoča res dobro prestrukturiranje novic po želji posameznika.

Popularity: 6% [?]

Njah, nekaj sprememb smo dočakali v zadnjih urah. Kot prvo bi se kar obesil na to besedo in še vse tiste pozabljivce spomnil naj pa le prestavijo uro.

Kot drugo pa je cel svet obnorela (mislim vsaj) nova različica Wordpress blogerske platforme z različico 2.5. Moti me, da ne uporabljajo kodnih imen, kot recimo to počno pri Ubuntu in Matroski. Ah, enivej - tokrat ni bilo sprememb zgolj na skriptoloznem področju, ne, tudi administratorske plate so se lotili; avtor se mora vendar dobro počutiti dobro tudi, ko piše objavo. Sicer sem omenjal, da pišem iz Windows Live! Writerja, a vendar ne smete vsega verjeti. Enostavno končam prej, če vklopim brkljalnik (brskalnik - oboje je bojda prav) in hop na blog ter admin plato preko enega izmed “Uredi” gumov na objavah. Problem je sicer, ko se pobrišejo piškotki in gumb “Uredi” izgine, pa vendar prijava skozi wp-admin ne zahteva prevelikega truda. Še vedno je v povprečju hitreje kot nalaganje in odpiranje Windows Live! Writerja.

Ampak vse to je bilo le do nedavnega. Sedaj se je situacija nekoliko obrnila, zakaj na gumb “Uredi” oz. kar na celotno stran moram tako jaz kot moji obiskovalci čakati na penzijo, preden se sploh pokaže layout in z njim text.

A ker vemo, da ne gostujem na svoji domači kripi, temveč pri dokaj zanesljivi firmi za gostovanje Hitrost.com, kjer imam registrirano tudi domeno, bi človek pričakoval, da je hitrost takšna, kot se pač spodobi za neko stran, ki je na 100Mb/s+ pipi.

Pa vendar se blogerskemu kameradu Janu to ne dogaja. A preden vlečemo kako končno črto, da je za to kriva pokvarjena in zapacana instalacija Wordpress inštance, bi rad poudaril, da on gostuje na 500MB paketu in ima njegova mapa verjetno nastavljeno višjo prioriteto, če bi prišlo do večjih obremenitev, do katerih očitno neprestano prihaja. Mi, ki pa capljamo s 100MB paketu, pa moramo očitno tiho pogoltniti te slabe hitrosti?

Nak! O zamenjavi gostitelja sem že razmišljal in pač prišel do konca, da bom to moral storiti. Vendar me najprej tarejo vprašanja, kot so: naj vzamem gostovanje pri nas ali v tujini? naj domeno pustim registrirano pri Hitrost.com?

Seveda so tuji gostitelji dokaj cenejši, vendar pa se mi tisti, v Severni Ameriki ne dopadejo preveč zaradi pinga; po drugi strani pa je ponudba dokaj dobra. Všeč mi je ANHosting.com, kjer je tudi podpora za Ruby on Rails, s katerim se ukvarjam zadnjih par dni.

No, če se kak komentator spomni dobrega gostitelja, naj ne bo tiho, če pa bom še jaz kaj našel, pa bom seveda obvestil.

Popularity: 6% [?]

In vsak hoče svoj košček. Nekateri večjega, drugi manjšega. Odvisno, kako in koliko moke so uporabili.

Na vsakem linku nas oblegajo napisi Web 2.0 in kot bogaboječ narod se temu spretno izogibamo, misleč, da je to le še ena marketinška finta. No, saj je. Po eni stran, po drugi strani pa spet ni. Potem pa imamo tu še en hujši termin, ki sliši na ime API.

Če samo pogledamo na to sliko, ki prikazuje “Folksonomy” (socialno označevanje internetnih objektov s tagi - oznakami), ki pravtako straši po interneti, jo lahko interpretiramo na nekoliko drugačen način kot je ponavadi interpretirana. Predstavljajmo si sebe na mestu kjer zdaj kraljuje termin “Web 2.0″. Vidite, koliko robe nas oblega?

Ajax, Design, Standardization, The Long Tail, OpenAPIs in Microformats so le nekateri termini [bi moral zdaj govoriti o tagih, glede na to, da je to Tag Cloud?], ki se pojavljajo na spletu. Kje natančno na spletu morda porečete. No, verjetno smo tisti, ki dosti časa listamo tuje strani, pod večjim vplivom teh besedic, kot pa le slovensko orientirani bralci. A nič ne de; trend prihaja k nam - pojavljajo se blogi, ki o tem pišejo, še pred tem pa so tu bili ToboAds oglasi, v katerih sem velikokrat zasledil kak “Web 2.0″ izraz.

Ah, prej sem omenjal API, pa ga sploh nisem obrazložil. Nekoliko skačem s področja na področje, ampak kot se da razbrati s slike, ni več nič urejeno in “popredalčkano”, temveč je razpršeno čez celotno sfero. No, API nam vsi povezujejo z izredno izrabljeno definicijo “Appliciation Programming Interface”. Pod to je definicijo je zajeto vse, kar se tiče komuniciranja z določenim programom. Vsaj jaz sem si to nekako težko predstavljal. Morda zato ta abstraktna razlaga API ne bo čisto točna, morda bo popolnoma mimo, zakaj sam še ne poznam vseh tehnologij in nasploh mi je še vso dogajanje v zvezi s “Spletno revolucijo” španska vas.

Torej. Neka oseba, ki se uvaja v osnove izdelovanja spletnih strani, ustvari preprosto “Hello world” spletno stran. Odpre jo v brskalniku in stran se mu pokaže, voila.

Program spisan v nekem drugem APIju se pravzaprav ne razlikuje preveč od HTMLja oz. XHTMLja. Ker vemo, da je XHTML vrsta XMLja, vidimo, da ostaja način delanja enak, še vedno se uporabljajo značke, ki pa so definirane drugače kot XHTML. Kako so definirane pa je odvisno od APIja.

Prednosti uporabe APIja vidim v tem, da uporabnik ne rabi sam pisati aplikacije, pač pa le piše neke dodatke tej aplikaciji. Aplikacija sama pa ima definirane konstante in funkcije, ki jih tisti dodatek kliče in jih nato izvede, rezultat pa vrne v taki obliki, kot jo zahteva dodatek, vendar v XHTML (ali pa recimo RSS) obliki po “protokolu” XMLHttpRequest Ker sam uporabnik nima možnosti, da bi urejal dejanske funkcije tudi težje pride do kakega konflikta znotraj programa.

Zadeva se v teoriji sliši dokaj zapleteno in tudi sam sem dostikrat zašel v kontradikcijo, ko sem tole pisal, vendar je v praksi dokaj dojemljivo.

Nekatere programe določenih APIjev lahko uporabljamo na kakih drugih spletnih straneh in ne le na tistih, ki program gostujejo.

Razpršitvi podatkov po spletu, kar opisuje Tim O’Reilly, pa poleg vseh dobrin prinese tudi eno (morda tudi več) slabost. APIji se med seboj razlikujejo in s tem tudi pisanje programa. Če bi tako želeli uporabljati nek program na večih spletnih straneh, bi porabili dosti časa za ustvarjanje različnih inačic za več platform.

Zato so se pojavili razni servisi, kot so OpenSocial in pa UWA ( Netvibes Universal Widget Application Programming Interface) in z njimi postane programiranje nekoliko lažje.

Torej, če hočete imeti svoj kos pogače Web 2.0, vam predlagam, da se zadeve lotite, ker je sila zanimivo, če pa imate vsaj kanček sreče in znanja, kaj narod želi, potem se vam zna zgoditi, da vaš program postane nov hit spleta.

Popularity: 7% [?]

Ta stavek lahko interpretiramo na veliko načinov. Med drugim tudi sušo na blogu.

Ampak - to ni to. Ne.

Beri dalje

Popularity: 7% [?]

John McCain, ki je si je na včerajšnjih primarnih volitvah zagotovil strankarsko nominacijo, je sedaj deležen kar veliko podpore. Podpira ga bivši župan New Yorka Rudy Giuliani, ki je tudi bil v tekmi za predsedniško nominacijo, podpira ga guverner Kalifornije Arnold Schwarzeneger. Podporo mu je dal tudi predsedniški kandidat Mike Huckabee, ki je sicer začel dokaj dobro z zmago v Iowi, a je po včerajšnjih rezultatih izstopil iz tekme. Zagovarjata pa ga tudi George Herbert Walker Bush in George Walker Bush. Oče zdajšnjega predsednika in predsednik sam - na kratko. No, Bush je imel srečo, ker je bil McCain precej pred Huckabeejem in ni imel težkega dela pri odločanju. Če bi bilo bolj na tesno, bi verjetno spet presenetil s kako izjavo v smislu “I think … wait … I don’t think.”

Na blogu 100% Irony Free je McCain že dobil svojo “kartoteko” in predlagam, da si jo pogledate. Kljub temu, da je Herbert Walker Bush - če se ne motim - podpisal neko pogodbo o končanju hladne vojne, je vseeno podprl McCaina, ki pa direktno kot tudi indirektno nakazuje na ponoven začetek hladne vojne - širjenje ameriških interesov, militarizem, gradnja proti raketnih ščitov, boj proti terorizmu. Takega predsednika si seveda Kitajska in Rusija ravno ne želita.

No, zdaj, ko ima John McCain že zagotovljeno nominacijo, bo lahko lažje zadihal, ker ne bo bil več boja s svojimi kameradi (razen z Ronon Paulom) in se bo lahko osredotočil na napade na demokratska kandidata, med katerima so se zadeve še bolj zaostrile, po tem, ko je Clintonova zmagala tako v Ohiu kot v Texasu. S tem si pridobil kar veliko volivcev, saj bodo s strani republikancev poslušali le eno, z demokratske strani pa jim bosta na dušo pihala dva. Zato sem sedaj mnenja, da ima GOP - republikanska stranka nekaj več možnosti za zmago v novembru.

In mimogrede, vas ne zgornja slika spominja na eno dokaj podobno, vendar posneto “na drugi strani”? Npr. kaj takega

In zanimivo, na trenutke sta si Hruščov in McCain malce podobna.

Popularity: 6% [?]

V času, ko blog doživlja neko stagnacijo, sem se trudil in iskal kako primerno temo, a nič pametnega se ni izcimilo. Danes pa sem malo pobrskal po Flickru in našel lepe fotografije ruralnih oz. kar puščavskih območij Avstralije. Sam že dolgo nisem fotografiral … zdaj ko bodo temperature nad ničlo, bi lahko šel malo na teren, vem. Ampak še nisem. Raje naredim c/p iz Flickra in sem.

Torej, še enkrat … to niso moje fotografije, ampak last Zonifer Lloyda.

Popularity: 8% [?]

Vemo, kaj so trenutno vroče teme v Sloveniji. Da, med dokaj pomembnimi je seveda Janševo sistematično eliminiranje nekaterih gospodarstvenikov. Časopisi so doživeli večjo naklado, televizije večjo gledanost, radio višjo poslušanost, spletni portali so dobili nekaj dodatnih obiskovalcev, podatkovne baze pa so polnili tudi blogerji. A med njimi ni bilo enega izmed dokaj aktivnih lani jeseni, za časa predsedniških volitev.

No, verjetno se vam je že posvetilo - morda pa tudi ne - govorim o Türku. Potem ko je bila njegova zmaga prava “landslidovska” oz. ga je podprla velika večina, se je sicer aktivni bloger nekoliko potuhnil, kakor se tudi za slovenskega predsednika spodobi. Ampak … njegove obljube pa čisto ne držijo. Kmalu po uradnih rezultatih se je namreč na njegovi spletni strani pojavil trak, ki je nakazoval, da je Türk postal predsednik. In pri tem je tudi ostalo.

Dobili smo še zaprisego in novo letno voščilo, več kaj pa tudi ne - razen obvestila, da v Uradu predsednika prenavljajo spletno mesto. Že prvo kot prvo me zanima, zakaj. Türkova stran je že zdaj daleč boljša kot katera koli druga stran slovenskih organov oblasti, najsi bodo to ministrstva, portal za predsedovanje EU, parlament, sodišče … Dalo bi se sicer razpravljati, zakaj je oblast dala izdelavo spletne strani v roke, ki ravno nimajo prakse, ampak pustimo to za drugič

No, če pa preskočimo iskanje vzroka, zakaj obnovitev spletna portala, bi se pa morda osredotočili na trajanje. Minila sta slaba dva meseca. Dobro, nič ne rečem, tak projekt zahteva veliko dela in preden res vse zagotovo deluje, je potrebno dosti sprememb. A vendar bi se lahko vsaj kdo javil, morda dejal, da so v uradu še živi. Za to je potrebna ena sama poved.

Zdi se mi, da se tale projekt sprevrača v tipičnega slovenska - z zaostankom. Gradnja avtoceste čez Trojane, zaostanki pri gradnji pediatrične klinike, enoletni eksodus družine Strojan. Seveda je teh primerov več, ti so seveda najbolj opevani.

No, še vedno upam, da bo spletna stran Danila Türka ponovno zaživela, zakaj v predvolilni kampanji mi je zaradi Türkovih prispevkov na svetovne probleme bila izredno všeč. Zdaj, ko pričakujem kakšno besedo o Kosovu ali eliminaciji slovenskih tajkunov, pa se lahko obrišem pod nosom.

Možno je slišati, da Türk danes praznuje rojstni dan. No, mislim, da človek na takem položaju, kot je on, ne more dobiti boljšega darila, kot sem mu ga dal jaz - kritiko.

Popularity: 8% [?]