Pa je minilo

In, ponovno se vam oglašam od včerajšnje valete izmučeni in do dvanajstih speči Lance.

O valeti sem vam verjetno že govoril, da je, ne pa tudi kdaj bo[je bila] pa nisem. Nisem hotel delati urnika, saj je pravzaprav vseeno kdaj je in je brez pomena to pisati, če pa itak vas velika večina [sklepam], ki berete blog ni prišla[niti se ni pričakovalo]. No, ker je pa sedaj že vse skupaj mimo, lahko povem, da se je uradno začelo vse skupaj ob šestih, pred tem pa je nastala še skupinska slika, ki si jo dovolim prikazati.

Vidi se, da smo precej načičkani skupaj in prav je tako. Nekateri s(m)o bili oblečeni resneje, drugi pa povsem drugače. Za moje pojme je najbolj ekstravagantno, v dobrem smislu, bila oblečena Vida, 6. po vrste iz desne strani, 2. vrsta.

Tako, ura je bila kmalu 6 in program se je tako začel, najprej s plesom. Odplesali smo mazurko, Disco Fox, Cha Cha Cha, Foxtrot, Jive, ni pa šlo brez klasičnega angleškega valčka, dunajskega valčka, polke in kavbojske polke. Za plesom se je na odru odvijal opis vsakega učenca posebej na svojstven način; nekateri opisi so bili v verzih, drugi spet v navadnih povedih … Sledila je zahvala razrednikom in razdelitev daril.

No, prišli pa smo do točke, ki smo jo tisti, bolj zavzeti za šolo, čakali skoraj celo leto. Razdelitev pohval in priznanj. Najhuje je bilo, ko je napovedovalka napovedala ime še preden je publika prenehala ploskati prejšnjemu pohvaljenemu. No, proti koncu se je že vedelo, kdo bo kdaj šel, ker jih ni več veliko ostalo. Tako sem odšel do ravnatelja malce prehitro in mu moral strmeti oči ter čakati, da napovedovalke pove svoje[število pohval in priznanj]. Ko je končala, sem končno dobil slednje:

• Pohvale:
  • za uspešno in prizadevno delo v oddelčni skupnosti
  • za aktivnost pri pripravljanju različnih prireditev v šoli
  • za odličen uspeh v vseh letih osnovnega šolanja
  • za marljivost in prizadevnost pri delu v šoli
  • za kulturno udejstvovanje
  • za sodelovanje pri pevskem zboru
• Priznanja:
  • spominsko priznanje za zvestobo lepi knjigi in Bralni znački v osnovni šoli
  • bronasto Cankarjevo
  • bronasto Preglovo
  • bronasto Stefanovo in srebrno Stefanovo
  • bronasto in srebrno za tekmovanje iz angleščine

No, tu pa se tudi vse skupaj konča. Pričakovali več? Žal vas moram razočarati, da sem le človek.

In s tem delom pa se je tudi zaključil uraden del valete in sledila je prav okusno sestavljena večerja, kateri je sicer manjkala juha, vendar zaradi vročine ne bi ravno prijala, torej je bila odločitev prava. Jed sta sestavljala dva kosa mesa, ocvrto in popečeno, za prilogo pa riž in njoki. Prav luštna in okusna kombinacija se temu reče. Da pa vas ne bom pregnal od tu, ko se vam bodo začele cediti sline in boste odhiteli do hladilniki, bom nastopil kar k naslednji točki, to je ples dunajskega valčka s starši. No, prav prijeten del, čeprav je bila skladba kar dolga in nam, ki smo bolj trdi za premikanje gibalnih udov, to ravno ne ugaja, vendar sem nekako zdržal.

Ker na valeti niso stregli alkoholnih pijač, mnogo ljudi ni želelo plesati in zato jih je mnogo tudi zapustilo prireditev. No, odšli pa so tudi nekateri sošolci na pohod po Radljah, na pivsko kampanjo. No, ker pa je bila to moja valeta, nisem imel neke želje po nalivanju, sem kljub maloštevilčnosti ostal … vse do konca, ko je ansambel Veritas odigral zadnjo skladbo.

Ja, zaključeno je eno veliko poglavje v moji zgodovini. In namesto, da bi zraven prelivanja alkohola prelival še solze, raje strmim novim izkušnjam[in da še čisto piflarsko zakljčim: in novemu znanju] naproti.

Bilo je lepo, bilo je fajn, a vsega je enkrat konec in hvala bogu, da je tako.

P.S. fotografije bodo, kot tudi pri poročilu iz Gardalanda v novem postu in sicer zato, da si nabijem statistiko in pa tudi zato, ker slik še zdaj nimam. Lastne so precej slabe, zato bom počakal na profesionalne in bom zraven tudi napisal, kdo jih je ustvaril, da ne bo pomote.

Citat dneva:
“Jesus, Starling, are you writing a book or are you catching a crook?” -Paul Krendler