Zdravstvo, policija, Sova, politika …

Trenutno dogajanje v naši preljubi državi je precej razburkano.

Za politiko se tako rekoč zanimam dobro leto, morda dve in po mojem subjektivnem mnenju je to obdobje eno največjih kriz po osamosvojitvi. Policija grozi s štrajkom, v zdravstvu odpovedujejo operacijske mize, novi onkološki inštitut je “za en drek”, kredibilnost tajne agencije je na nuli, v politiki pa, namesto, da bi te probleme reševali, raje drug drugega tiščijo v …. In kaj sledi? Ja, takšno stanje kot je zdaj. Ljudje si iz politike delajo norce.

V Sloveniji se godi nešteto komičnih in manj komičnih problemov. Edina težava je, da so vedno eni in isti. Ali so to Romi ali so pa izbrisani. Pridružila se jim je še Sova. Sedaj pa imamo Sveto trojico.

Spomnim se primera policijske akcije v zvezi s krajo dveh BMWje v v Italiji, ki so jih nato peljali čez Slovenijo in naprej na Hrvaško. Slovenski policiji ni uspelo ujeti avtov in tatov. Kmalu po prečkanju meje so se v iskalno akcijo vključili hrvaški policisti. Iskanje je potekalo z zračno podporo in v nekaj minutah so oba tata prijeli.

Pestro je postalo jeseni 2006. Primer: Strojan. Prebivalec Dečje vasi pretepe Jožeta Šinkovca. Krajanom prekipi in se sestanejo v Zadružnem domu, razpravljajo, miri jih župan Ivančne Gorice. Izidejo se brez rešitve. Strojanovi zbežijo v gozd, kjer preživijo noč. Čez nekaj časa jih prestavijo v begunski center v Postojni. Ogledali so si nove lokacije, a kaj kmalu je prišlo do nesreč. Ali je pogorela hiša, v kateri bi morali živeti Romi ali pa so krajani ustavljali policijske konvoje. Strojanovi želijo vrnitev v Ambrus. Tam se zbere 300-glava množica, ki protestira, policija pa nepravilno uporabi silo. Poškodovan je en krajan, kateri se odloči za tožbo zoper policijo. Skupaj z odvetnikom se odpravi tja, kjer ugotovi, da je pravzaprav ravno obratno, policija toži njega. Ob božiču premestijo Rome v logistični center ali lepše povedano, v bivšo vojašnico. V tem času Strojanovim porušijo tudi nelegalne objekte v Dečji vasi. V medijih naenkrat utihnejo, končne rešitve za predmetno romsko problematiko pa še vedno ni.

Čez nekaj časa, v februarju letos, se začne nam takrat neznana preiskava Sove, t.j. slovenske obveščevalne varnostne agencije. Preiskavo opravlja vladna komisija. “Načelnik” te komisije trdi, da Sova zadržuje dosjeje UDBE. Parlamentarna komisija pa se sprašuje, če je vladna komisija prekoračila svoje meje. Janša pa se spomni, da mora vlada nadzirati vladne službe. Malce hitro, kajne? Ja, ta vladna komisija pa je bila ustanovljena le malo potem, ko je vodenje Sove prevzel SDSu naklonjen Matjaž Šinkovec. V obdobju od 1. oktobra do februarja je bilo dovolj časa za marsikaj.

Že tako je medsebojno razumevanje premierja in predsednika države viselo na nitki, na katero pa se je zdaj obesila še utež Sove in vse skupaj pretrgala. Nenazadnje je zdravje predsednika zelo pomembno. Premierju to očitno ni jasno in kljub temu vrta po predsednikovi najšibkejši točki. Morda je ta način pravi, ni pa najbolj moralen.

Afera gre še dlje. Ugotovljeno je, da je iz črnega fonda bilo financirano tudi podjetje Webs. No, pojavi pa se tudi veliko večje razkritje in sicer, da je bilo dogajanje v Piranskem zalivu zrežirano. Rop izjavi, da za to izve nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami 2004 in zaradi “ugleda in nacionalne varnosti države” tega ni razkrje. Zaenkrat je povedal, da v Sovi obstajajo dokumenti, ki dokazujejo prisluškovanje med premierjem Hrvaške in Janšo, vodjo takratne opozicije. Če tega dokaza ni, je Rop naredil nepotrebno zmedo, saj je s tem uničil že tako načet ugled države.

V zadnjih nekaj mesecih je SOVA pristala na dnevnem redu v DZju.

24. junija je bila pred parlamentom slavnostna prireditev, ki pa se je, kot veste, predsednik Drnovšek ni udeležil. S tem je sprožil mnoga ugibanja in mnoge izjave politikov. Sam je izjavil, da se mu ne zdi prav, da tam stoji kot statist in daje vtis, kako je vse v redu. Na ta način pa bo opozoril, da je stanje popolnoma drugačno. Za moje pojme je bila to ena izmed njegovih pravilnih potez, ne glede na to, da s tem daje občutek neodgovornosti.

In zakaj pišem vse to, kar je itak veliki večini že poznano? Da bi od odkril toplo vodo zagotovo ne. Pred dnevi sem prejel županove čestitke za uspehe v dosedanjem šolanju, pa so mi zraven voščila pripisali, naj jim bom tudi v prihodnje v ponos. Ampak, jaz, jaz bi tudi rad, da mi bo domovina v ponos. Se strinjate, ne?

Citat dneva:
In a time of universal deceit, telling the truth becomes a revolutionary act.” -George Orwell