A dons smo pa že desetga?

Ja, desetega smo. Avgusta. Vam morda to ne pove veliko. Meni pa. Kajti danes mineva 6 mesecev je točno 6. mesec, ko sem odprl blog in napisal prvo objavo.
Zanimivo je kako hitro čas mine … ali res? Če bi res tako hitro vse skupaj minilo, ne bi napisal toliko objav. Če ne seštevate podatkov pri kategorijah, naj poudarim, da je to že 61. objava. Torej je bilo časa dovolj in zdi se mi, da ni tako malo objav. Če jih sedaj preberem, vidim, da bi se dalo veliko spremeniti. V začetnih dnevih oz. kar dobra prva dva meseca se mi zdi, da sem pisal na način, podoben tistemu, ki se uporablja pri pisanju šolskih esejev, spisov. Pa so za začetek vseeno prinesli dokaj dober obisk.

No, potem je prišel čas, ko sem videl, kakšno moč imajo fotografije. S fotografijami iz Gardalanda sem ponovno dosegel kar dober obisk. Zato sem bolj frekventno začel z objavo slik, čez nekaj časa pa sem nabavil še nov aparat, Canon 400D. Lahko bi rekel, da je k temu malo botroval tudi blog. Prej sem enostavno fotografiral in fotografije shranil. Tistih abstraktnih ni razumel veliko kdo, ostalih “navadnih” pa ni bilo veliko. Z blogom je sedaj vse drugače. Dobre fotke dam v okvir, uploadam na flickr in že jih delim z vami, na blogu.

Vmes je prišel tudi mednarodni kongres. Pravzaprav je bilo kar nekaj zanimivih tem in spet sem izvedel nekaj novega v smislu, kako izboljšati blog. Še bolj pomembno pa je verjetno to, da sem spoznal veliko več blogerjev, po katerih se morda zdaj tudi zgledujem. Prej sem tako rekoč poznal le dva bloga, včasih sem naletel na kakega tretjega, ki ga pa potem nisem več obiskal. Od blogresa naprej pa spremljam kar “veliko” blogov, od 10-12 …

Ker je bil blog star tri mesece, sem vedel, da je potrebna neka sprememba, da bom bolj prepoznaven. Tako sem za ta moj hobi segel v žep in odkupil domeno ter spletni prostor. Tega je toliko, da lahko gor gostujem blog in kako datoteko, ki jo kasneje objavim za prenos.

Junij je bil in vsi smo vedeli, da se približuje čas dopusta. Kot novi blogerski odvisnik sem začel iskati teme, s katerimi bi se dali zapolniti to dvomesečno praznino. Na začetku sem tako odšel na morje in dobil veliko motivov za fotoaparat in najboljše slike sem delil tu z vami. Kasneje pa se je začelo bolj kot ne suhoparno pisanje, ki pa očitno ni tako slabo, kot se sliši, kajti skoraj vsak dan sem imel nad 100 obiskovalcev. Vendar pa to za sabo prinese nekaj slabosti. Če sem želel obdržati tak obisk, sem moral pisati vsak dan, tudi po dvakrat. Pa mi ni bil to problem, če nisem imel prebliskov in idej, sem po dve uri brskal na internetu in našel motiv.

Sedaj pa se sprašujem, če me je blog spremenil? Zagotovo da me je. Prej sem bolj sodeloval na forumih in “učil” novince. Zdaj pa tega ne počnem več in na vse skupaj gledam skozi prizmo bloga. Če okolici naletim na neko stvar, me prešine: “Hej, to bo dobra objava.”. Če pa me še prime nostalgija, da bi učil novince dalje, pa napišem kak tehnični članek. Za zdaj lahko rečem, da je blog ena pozitivna sprememba v življenju, sprememba načina življenja.

Blog je obenem pisanje zase in za druge.