Cenzura, cenzura, samocenzura

Kaj za vraga je pa spet to? Neki über strokovnega? Ne!

Jonas je komentiral podobno zadevo na Vesti. Sicer ne poznam cele zadeve[Finance naj bi omogočile urejanje sporočil, pobudo pa je dal nihče drug kot zloglasni Mićo Mrkaić, ki mu itak ponavadi nič ne paše]. Okej, v forume se ne bom spuščal, ker ga nimam, bolj pa je interesantna cenzura in samocenzura na blogih.

Porkaduš, ljudje še ene osnovne kulture izražanja nimajo. Bereš eno lepo objavo na kakem blogu, vse skupaj pa zaserje, ko je med 10 komentarji 8 žaljivih. Ne, ne takih, ki bi sporočali, da objava pa le ni bila tako dobra/morda celo da je bila zanič, temveč na prav vulgaren način blatijo ne le avtorja in izrecno sporočila, v katerem komentar je, ampak cel blog. Sam recimo ne berem rad Dajane. Večkrat napiše kako objavo, ki mi ni čisto pogodi. In večkrat me mika, da bi napisal kak komentar. Pa morda ne bi bil žaljiv, ampak ko si v tistem afektu, se morda ne zavedaš, kaj napišeš in se ti zdi napisano “prou ql”.

Sam imam blog in kot bloger izražam svoje mnenje, včasih pa kdo v komentarjih vse skupaj pohvali ali pa vse skupaj pošlje … nekam. Vprašanje je, kaj je tisti kriterij, ki odloči, ali bo komentar ostal ali ga bom izbrisal. Ja … ljudje, nič ni narobe, če me skritizirate do amena, niti če me kujete v nebo. Vsak ima verjetno raje slednje. Ampak če je blogger pravi, se bo zavedal, da komentarji v smislu “ti si car” niso vredni počenega groša, če je pred tem izbrisal vse komentarje v smislu “slabo pišeš” in “ti si looser”. No, tudi jaz bi izbrisal zadnjega. Zakaj? Ker je žaljiv. In žaljive komentarje brišem. Skozi ta moj filter še nekako prilezejo komentarji z raznimi kletvicami[kar sicer ni najlepši način za izražanje], definitivno pa se skozi ne prebijejo tisti, ki mene in kogarkoli v neki objavi, označijo s kakim n00bom, norcem, bedakom. Drugo je seveda metaforično izražanje, ko nekdo napiše: “Ti si ja nor, kaj si šou nardit.” v primeru, če posnamem posnetek z noro vsebino in ga objavim.

Kot že prej omenjeno, vsak ima raje pohvale kot kritike. Tudi sam sem tak. In kritike objavljam. Te pa so ponavadi, kot že zgoraj omenjeno, včasih precej nastrojene. Še vedno jih bom objavil. Vse dokler bo njihova izjava argumentirana. Kritika je vendar zato, da se nekaj iz nje naučimo. Kaj pa se naj naučim iz kritike v smislu: “Eh, slabo pišeš, najbul da zapreš vse skp.” ? Nič, le bolj nejevoljen postanem. Tako je moj drug kriterij pri odločitvi ali naj objavim nek komentar ali ne argumentiranje.

Ja, kaj pa je zdaj to samocenzura? Malenkost kočljivejša zadeva. Problem samocenzure je, da avtor iz komentarja razbere, kaj je storil narobe. Potem pa gre in zadevo popravi. In vsi si mislijo, da je komentator bedak, ko piše nekaj, kar sploh ni objavljeno. A samocenzura je tudi v primeru, ko se sam avtor spomni, kje je storil napako in jo lepo izbriše.

Samocenzura je tako rekoč tudi moj problem. Tudi sam sem to počel. Tudi včeraj sem naletel na to. V prejšnji objavi je nekdo napisal, da pravzaprav še ni 6 mesecev od odprtja bloga. Ampak komentarja nisem objavil. Zakaj ne? Ker ni prišel skozi zgoraj omenjena kriterja. 50% je imel vsebine, 50% pa balasta oz. blatenja. In če avtor tistega komentarja to bere, naj ve, da njegov komentar ni bil izbrisan zaradi tega, ker je opozarjal na napako, temveč zaradi tistega balasta. Da pa to dokažem, sem se včeraj prvič začel brzdati pri samocenzuri in namesto da bi izbrisal “6 mesecev”, sem jih prečrtal, kot že to mnogi počno. Zraven pa sem dodal pravilen izraz in sicer da je zdaj 6. mesec. Ah in obenem bi se rad vsem opravičil, ker sem se narobe izrazil.

Aja, meni samocenzura ne pomeni to, če nekdo doda vejico, piko … vse dokler se vsebina ne spremeni.

Čeprav bo to, kar bo sledilo v tej povedi, zvenelo kot izjava nekega totalitarističnega voditelja, ne morem drugače, kot da, zaradi vseh, ki se ne znajo brzdati in kritik lepo napisati, rečem, da tukaj ne velja nobena svoboda govora po ustavi RS, kajti tukaj … sem ustava JAZ.