Zdi se mi, da sem 10 let mlajši.

Pa ne zaradi prejšnje objave.

Menda je precej aktualna pisarija o volitvah. Meni to paše, volitve, pa politika pa aktualne zadeve. Ker dandanes kandidati in delavci v njihovih volilnih štabih precej berejo bloge, lahko na podlagi tega precej izboljšajo svojo kampanjo. Sodeč po različnih blogih, naj bi doslej najbolj 2.0 bil Danilo Türk (Ferme – Dizajn dneva, Had – Predsedniški kandidat dr. Danilo Turk je zelo Web2.0 …). Tudi Gasparijeva stran ni napačna, videoclipi nas spremljajo, ponekod se najde tudi kakšna slika, v meniju pa je prav lušten Web 2.0 badge “Sodelujte”. Potem verjetno sledijo vse ostale, prej omenjene.

Šokantno, bizarno, *vstavi po želji* pa je, ko je poleg vseh naprednih strani kandidatov nekdo, ki očitno ni slišal niti za Web 1.0, niti 2.0. Ko odprem stran Marjana Beraniča se mi zazdi da sem 10 let mlajši. Ja, takrat sem jaz gledal take strani.

Barve so katastrofalne, beli OKVIRJI v strani, background šekast. Prva slika je še razločna, na drugi pa ne veš, kaj sploh gledaš. Spletna stran je ogledalo predsednika oz. predsedniškega kandidata in dandanes pomeni slaba spletna stran slabega vodjo.

Enostavno ne morem verjeti, da je kdo sploh ponudil izdelavo take spletne strani.

Pravijo, da v Web 2.0 standard spadajo tudi Wikiji. Če ga znaš primerno izkoristiti. Stran Arturja Šterna ne spada med najboljše, priznajmo. Pravzaprav sploh ni razvidno[na strani], kdo je kandidat. Fotografija je, nad njo pa piše Artur Šturm. Tudi uvodni tekst ni najbolj vzpodbuden.

Marsikdo bi morda omenil, da imajo glavni trije predsedniški kandidati več možnosti. Tokrat bom pustil finančno plat in se obesil na spletne predstavitve. Splet ima neskončno možnosti in od posameznika je odvisno, kako bo to izkoristil. Nekateri so splet za svojo kandidaturo izkoristili bolje, nekateri slabše. Zdaj imajo še čas, da odpravijo napake.