Danes je 15. oktober

Superca, si marsikdo misli. Le še enkrat toliko, in že bo dan mrtvih, ko se bodo obrnile milijarde za sveče in izpustilo ogromno ogljikovega dioksida, ki bodo še bolj pripomogle k večanju ozonske luknje, globalnemu segrevanju, toksičnosti in še kaj. Mrtvi nas ubijajo. Ni kaj, praznik dneva mrtvih se po teh povedih (vsaj meni) zdi dokaj zafrustriran. Poleg tega pa prvotnega pomena skoraj ni več, vse je v razkazovanju klad, imenovanih spomeniki, pri kateri so porabili ogromno energije za izdelavo, “visoke” gospe rade razkazujejo tudi svoje nove “pilcmantle”, pa čeprav je za njih ponavadi že pretoplo, za kar je krivo globalno segrevanje, poleg tega pa so ti plašči ponavadi naravni. Za njih je prav gotovo bilo pri zavesti odrtih kar nekaj krdel lisic.

Če tako pogledamo, vidimo, da je 1. november začaran krog. Ljudje umrejo, drugi jim kupijo sveče, ki izgorevajo CO2 in za 1. novembra odidejo z novimi naravnimi plašči na frithof. Potem te ljudi zaradi prevelike temperature, povzročene z globalnim segrevanjem zadane kap, odpeljejo jih v bolnišnico z rešilcem, ki ima emisije CO2. Usoda hoče, da ti ljudje, ki jih je kap, umrejo. Za njimi se znajdejo tretji, ki spet žalujejo …

A ni le prvi november tisti, ki onesnažuje svet. Onesnažuje ga vseh 24 ur v dnevu, vseh 7 dni v tednu in vseh 52 tednov v letu. In vseh 250 let, od Industrijske revolucije in še več. Najbolj pa se tega zavedamo zadnjih nekaj let.

Kaj ima naslov veze s vsebino. Danes je Blog Action Day. Po pravici povedano, ne vem, kaj se bo s tem dnevom pripomoglo k odpravi “zelenih” problemov. Večjo ozaveščenost morda. A kaj nam pomaga ozaveščenost, če nimamo alternative? S čim se naj vozimo, če ne z avtom? Z biciklom? Morda, a le kak kilometer, dva. Javni prevoz pa je predrag. Avto na električni pogon je bil dobra ideja, a so jo velike korporacije, ki imajo enormne dobičke z nafto grdo zatrle.

Potem imamo tu ogrevanje stanovanja. Za sončne celice ne vem povedati, kakšne izkušnje imajo drugi z njimi. Vem le, da si jih je pred kratkim po celotni strehi namestil Nobelov nagrajenec za mir Al Gore. Kako je z njimi zadovoljen, prav tako nimam podatka. Drugo pa je toplotna črpalka, ki pa se splača le ekološko, ekonomsko pa ne. Investicija naj bi bila vredna kar zajeten kupček denarja, za katerega bi se dalo dobit že avto srednjega razreda. In tudi po dekadi let investicija ne bi bila donosna. Manj bi porabili za drvi ali kurilno olje.

Kar se tiče Slovenije, je narod še dokaj neosveščen o varovanju okolja. Ko se peljemo ob Dravi, je pred elektrarnami moč videti raznolikost med odpadki. Pravzaprav jih je tako veliko, da so formirali že neko vez čez celo širino reke. Pa tudi v Mislinji se da opaziti raznorazne stvari. Največ je plastičnih vreč, polivinila, pojavijo pa se tudi kake bizarne stvari kot so banje ali platišča za avte. Ampak roko na srce, saj v gozdovih ni nič drugače. Verjetno bi v naši okolici našli dovolj gospodinjskih aparatov, da bi lahko opremili cel blok. Pa še avto bi lahko sestavili. Registracija ne bi bila problematična, saj bi zagotovo našli tablice.

Kurjenje odpadkov nam ni neznanka. Najdimo en star sod, odpadke zmečimo v črno polivinil vrečo, jo vrzimo v sod, polijmo z bencinom in zakurimo. Juhu, pa imamo taborni ogenj. Dim: vključen v ceni.

In le zakaj bi baterije peljali na bencinsko črpalko, ko pa jih lahko odvržemo v smetnjak za generalne odpadke, po možnosti pa se jih lahko znebimo na sprehodu v gozdu ali pa kar po polju?

Tisti, malo manj bizarni primeri so tudi zaskrbljujoči. Gospodinjskih odpadkov ne sortiramo. V smetnjaku se tako znajdejo razni zatajeni računi, tehnična oprema, škatle novih aparatov. Pravzaprav je tistih odpadkov, za katere je smetnjak namenjen, najmanj. Ne vem, v čem je problem, da ljudje ne razvrščamo/-jo odpadkov. Priznam, tudi mi jih ne. Ločimo le na grobo: papir in ostalo. Za drugi itak nima smisla, ker smetnjaki niso ločeni. Na koncu Radelj pa imamo menda dober center za odpadke. Škoda edino, da občina ne poskrbi za manjše odpadke v okolici blokov kot tudi za posamezne hiše. Enostavno bi te odpadke komunalci odpeljali. En dan bi pobirali le papir, en dan steklovino, en dan plastiko, en dan organske odpadke. Pravzaprav bi lahko npr. papir pobirali le enkrat na dva tedna, organske odpadke pa npr. dvakrat tedensko, ker odkrito povedano, smrad ni prijeten. Urnik bi se prilagajal. Vse bi povedale izkušnje.

Širno prebivalstvo tako pesti ogromno okoljskih problemov. Direktni so tako onesnaževanje z ogljikovim dioksidom in pa odpadki. Vsaj za moje pojme. Več problemov najdete na tem naslovu.

Okoljevarstveni problemi so produkt človeške rase. Če jih ne bomo odpravili mi, bodo oni nas.