Teorija ponovno dokazana

Kakšna teorija, vas zanima?

O tem, da moraš za slavo tudi umreti. V zgodovini se je to večkrat dokazalo. Letos vsaj dvakrat.

Pred dobrim mesecem nas je zapustil eden najboljših tenoristov, Luciano Pavarotti, ki je že kar nekaj časa bolehal za rakom in se je zato kar nekajkrat pojavil po televiziji, kjer je najavljal svoj comeback, ki ga pa ni in ni bilo. Dokler ni umrl. Če se prav spomnim merilca popularnosti na Last.FM, je njegova glasba v tednu njegove smrti bila kar za cca. 1000% (10x) bolj poslušana. Krivec: mediji.

Že res, da je imel v času svojega aktivnega kot pasivnega delovanja (zdravljenje, počivanje …) ogromno t.i. stalnih oboževalcev. S smrtjo je zaradi velike medijske pokritosti dobil velik “bounce rate”, če uporabim frazo za izražanje poskoka obiska spletnih strani. Dober teden ga je poslušalo 10x več poslušalcev kot ponavadi. A le teden. Drug teden jih je bilo verjetno 2x manj. Nato pa se je stanje verjetno stabiliziralo. V njegovem primeru je verjetno kriv njegov žanr. Klasična glasba je pač namenjena resnejši publiki, ki je bolj kot ne stalna.

Kaj se bo zgodilo sedaj, ko so pokopali Toše Proeskega? Njegova popularnost verjetno ne bo tako narasla, kot je Pavarottiju; pa vendar bo. Upam si trditi da vsaj 3—4x. Vendar spet za kak teden, dva. Ali bo res? No, njegov žanr je nekoliko drugačen od Pavarottijevega, je bolj … kako bi rekel … “ljudski” oz. namenjen širši publiki in publika ga bolj sprejme. Tako da se zna zgoditi, da upad popularnosti ne bo enak porastu.

Enak primer imamo tudi v Sloveniji. Žal se trenutno ne spomnim številk o porastu popularnosti, je pa popularnost definitivno bila večja. Se spomnite Nejca Erazma, člana skupine Bepop, ki ga je zbil avto? Da povem po pravici, sem se ravno sedaj spomnil nanj, ko ravno razmišljam o tej temi. A dejansko bi se lahko iz njegove smrti lahko razvilo marsikaj. Kaj se je s skupino zgodilo, ne vem; verjetno oz. sigurno so razpadli saj o njih ni ne duha ne sluha. Res je, da je smrt tragični dogodek, a če je skupina razpadla, Nejca vseeno ne bi bili privedli nazaj. Življenje je tako hotelo in bila je njihova možnost, da bi se sicer skozi smrt prerinili tudi do večje prepoznavnosti. Pa ne mi recite mi, da sem brez srca. Tako se to dela. Vsi, ki so danes “karkoli”, se do svojega položaja zagotovo niso prebili s 100% nedolžnostjo in poštenostjo. Konkurenca je enostavno prehuda, da bi bili ponižni. Če se z zvitostjo ne bomo nekam prebili, se bo nekdo drug. Posredno na to spominja že Darwinova teorija, kjer zmaga tisti, ki ima pred drugimi neko prednost.

Preveč sem vse skupaj zglobaliziral. Torej, Bepop so naredili napako, ko so otrpnili zaradi smrti člana. Sicer je razpadla tudi Nirvana, ki je s smrtjo Kurta Cobaina prav tako pridobila veliko popularnost, a oni so že v osnovi bili dokaj znani, smrt Kurta pa je vse skupaj dvignila še na višji nivo. Denar pa še vedno priteka z raznimi kompilacijami in “Very best of” variantami.

S tragičnim strelskim koncem se je razširila tudi beseda o 2Pac Shakurju. Mnogi trdijo, da je bil najboljši raper vseh časov, jaz pa menim, da so te trditve subjektivne, saj so njegove pesmi verjetno še bolj poslušali po njegovi smrti in so jim tako posledično postale še bolj všeč.

Primerov je seveda več. Kako bi naj izpustil Elvisa Presleya in Marilyn Monroe? Teh nisem prej omenil, ker smrt spet ni toliko prispevala k njihovi slavi. Marilyn Monroe je bila ob pravem času na pravem kraju, ko jo je opazil fotograf; Elvis pa je itak pustil velik vpliv na Rock ‘n’ Rollu in ga imamo zato kot predstavnika tega žanra.

Dandanes pa je konkurenca pri uveljavitvi v šov-biznisu že tako huda, da moraš biti rojen pod dvema srečnima zvezdama ali pa umreti. Izgleda, da je to kar dober način. Ni finančnih težav, popularnost pa je.

Nekaj podatkov pobranih iz: You want to say famous forever? Die.