Imam osebni dokument na internetu

Že kar nekaj dni je star.

Pravzaprav bi lahko njega povezavo objavil že prej, pa še nisem poznal tehnologije in koncepta delovanja in sem raje zadržal zase.

S tem osebnim dokumentom seveda ciljam na Facebook. Ponavadi sem se takih Social networkov oz. socialnih omrežij izogibal, ker sem naletel na krdelo črkam podobnim simbolom (L za Ł, b za ß), pa še polno okrajšav, ki že spominjajo na leet špraho, ki pa nekako ne spada na neko civilizirano stran. Poglej GlasujZame.com ali Simpatije.com. Bedniki. Če hočeš kaj razbrati, moraš kontaktirati avtorja vsakega komentarja posebej. Kdo bo pa to delal. Jaz že ne. In zato tudi razlog, da nikoli nisem takih strani redno obiskoval, kaj šele da bi bil kje član.

Facebook pa je drugačen. Vsi, ki sem jih zdaj videl, uporabljajo svoja imena, strani njihovih profilov so urejene (vse imajo enoten dizajn, drugačne so le aplikacije, ki si jih uporabnik nastavi po lastni izbiri) in brez bolečih barv, kot smo jim priča na Myspace.com

Ime Facebook se že kar nekaj časa pojavlja na Internetu. Morda bi dodal še, da je nastala z namenom povezati študente, razmahnila pa se je na vse starostne grupe, po celem svetu. Več bi morda prebrali tu ali pa tu.

Našel sem že kar nekaj poznanih ljudi, večinoma iz sveta blogov (Ferme, Had, Hirkani, Brumec, Sverde1 …), nekaj pa tudi takih, ki sem jih spoznal po drugačni poti.

Res še nimam dosti dodanih kontaktov, kar mi pravzaprav ugaja, ker bi rad dodal le tiste, s katerimi bom morda navezal kak kontakt, pogovor in ne le, da mu bo enkrat napisal: “O, lej’ga.”

Moti me edino, da Gimnazija Slovenj Gradec nima svojega networka, a nič ne ne, se bo pa ustvaril, Suggestion je bil že poslan.

Kaj mi torej zdaj še manjka. Nekaj kontaktov, nekaj časa za raziskovanje in dobra fotka.