Juhej, protest!

“When, if not now? Who, if not us….!?”

Tako se glasi tagline – sporočilo na Facebook.com, kjer je objava dogodka: “DELAVSKI PROTESTI – FORMACIJA AVTONOMNEGA BLOKA”.

Rezultati ankete na spletni strani Zveze svobodni sindikatov (http://www.zsss.si) kažejo, da je kar 75% anketirancev prepričanih, da so demonstracije potrebne. Škoda edino, da ne vidim dejanskega števila anketirancev, vendar sodeč po aktualnosti dogodka bi rekel, da jih je kakih 100 definitivno glasovalo. Po takem vzorcu, kljub različnim pogledom in vrednotam ljudi, pa se neko javno mnenje da razbrati.

Opozarjanje delavcev, opozarjanje sindikatov, opozarjanje opozicije, ne nazadnje tudi opozarjanje predsedniških kandidatov na volitvah 2007 očitno niso prepričala Janše, njegove vlade, ki ji mnogi kar pravijo janševistična.

Bojim se, da tak človek nima posluha za ljudstvo. Preslišal je zgoraj omenjena opozarjanja, preslišal mnoge kritike in “krike” obupanih ljudi na raznih debatnih oddajah (predvsem Trenja; RTV pa si tako ali tako pridobiva naziv vladna TV (ne zaradi financiranja ampak vsebine)). In če je že preslišal vse kritike na svoj račun in račun svoje vlade s strani posameznikov, potem je zagotovo spregledal tudi 40 000 glavo množico 26. novembra 2005.

Sedaj pa naš premier grozi z odstopom vlade. Vsaj do nedavnega je. Ko je zamešal dovolj godlje in s tem povzročil “centrifugalno silo”, je sedaj kljub omilitvi izjave ne more ustaviti. Javno mnenje se je tako preoblikovalo. Če se ministrski predsednik ni izkazal kot ljudski človek, se pa je izkazal s tem, da ima hrbtenico in stoji za svojimi načeli in … da se ne pusti. A kaj pa zdaj? Je postal navadna … “copata”? Ali pa je to že ves čas, le da nismo vedeli?

“To je podobno, ko otroku vzameš igračo, on pa se začne jokati”, je odgovoril četrto uvrščeni predsedniški kandidat Zmago Jelinčič na vprašanje kaj meni o izjavi premierja naslednji dan po vrnitvi iz Kitajske. To pomeni, da je zamerljiv; ali po domače rečeno: začne “klupati” in kuhati mulo.

Ta obisk na Kitajski pa je bil ravno takrat, ko se je pri nas izvajal drugi krog predsedniških volitev in naš premier se je tako distanciral na primerno razdaljo od vsega pompa. Ker bi naj volilni rezultat tudi nakazoval nezaupanje do vlade, so mu s tem vzeli, kakor meni Jelinčič, njegovo igračo in ker je obupal, je poleg morebitnega odstopa vlade natrosil še kup neumnosti, kot na primer da je napoved interpelacije s strani opozicije zoper ministra Mateja neutemeljena. Kako je neutemeljena? Potem je bila smrt Gorazda Čamernika pred Globalom nekaj, kar ni omembe vredno in se ne tiče zaskrbljenosti ministra Mateja?

Seveda pa je poleg Janševe izjave pred nekaj časa odmevala tudi zloglasna izjava o štrucah kruha.

In če zaenkrat to vpliva na letni ravni na nekih razmerah nekaj škatlic cigaret, potem to ni tako drastično in če iz vseh smetnjakov po mestih gledajo štruce kruha, tudi ne pomeni, da je zadeva zelo alarmantna.

Višek! Tudi tu se vidi predsednikova neposlušnost. Potemtakem je bilo vse zaman; vse stokanje, vse demonstracije, vsi poskusi demonstracije, vse stavke in vsi poskusi stavke.

Zdaj pa pridemo na točko, ko se vprašamo slednje: Imajo današnji protesti sploh kakšen vpliv? … Ima stavek na vrhu potemtakem sploh smisel?