Evolucija interneta: od izoliranih spletnih strani do mreženja

V objavi so pokriti zgodnji začetki interneta, ko je vsaka stran bila svoj otoček sredi ogromnega morja (Web 1.0), do zgodnjih začetkov interakcije med stranmi (Web 1.5) in kasneje do interakcije med uporabniki strani (Web 2.0).

Web 1.0

Vpisovanje spletnih strani v razne spletne imenike, začenši z AltaVista, Yahoo!, Excite in Lycos .

Ti in podobni iskalniki so uživali svojo slavo do začetka 21. stoletja, nekateri še kako leto manj; dokler ni razneslo dot-com bubble oz. pika-com balončka, kar je imelo za posledico recesijo na Zahodu.

Web 1.5

Google povzorči povezovanje spletnih strani

Kaj pa se je dogajalo vzporedno z rastjo spletnih direktorijev? Prišel je Google, ki ga, podobno kot Yahoo!, dot-com efekt ni uničil. Slednji se je obdržal tudi zato, ker je od leta 2000 pa do 2004 uporabljal Googlov iskalnik na svoji strani.

Pa vendar Google ne slovi zaradi preživetja dot-com bubble problema, ampak zaradi uvajanja nove tehnologije iskanja in indeksiranja strani. Če smo prej bili primorani vpisovati strani v spletne direktorije in jih razvrščati v kategorije in skrbeti za pravilno strukturo <meta> elementov v HTML kodi, je Google s pomočjo PageRanka in web-crawlerjev za to poskrbel sam. Glede na število vhodnih povezav algoritem določi PageRank spletnih strani. Razvrščanje spletnih strani in indeksiranje je odvisno še od drugih faktorjev, vendar pa je na tej točki potrebno poudariti pomembno spremembo.

Spletni direktorji so od zgodnjih začetkov težili k temu, da imajo v podatkovni bazi čim več različnih spletnih strani. Webmasterje so dobesedno rotili, naj vpišejo svoje strani. Danes je situacija drugačna – število spletnih strani je pričelo naraščati kot kak graf eksponentne funkcije in s tem tudi podatkovne baze iskalnikov. Danes niso več spletni iskalniki tisti, ki rotijo webmasterje, naj vpišejo svoje strani, ampak so webmasterji tisti, ki hočejo dopovedati iskalnikom (s pomočjo SEO pristopov) naj poindeksirajo njihove strani, saj je od tega odvisen njihov obstoj. Tako je, tudi na internetu se je pričel uveljavljati Darvinizem.

Web 2.0

spletne strani niso produkt enega človeka ampak mase ljudi

Googlov način indeksiranja spletnih strani pa pesti tudi hud problem. Ne loči med dobro in slabo vsebino, marveč med manj in bolj popularno. To slabost danes nekateri prav nemarno izkoriščajo s tako imenovanimi link farmami. Sicer so tiste najbolj očitne hitro blacklistane, so pa nekatere izredno sofisticirane in se uspešno izogibajo blacklistam. Ampak nekomu, ki išče kvalitetno vsebino, link farma ravno ne bo prišla prav.

[...] it’s just a tag or a name for what the Web should really be, as opposed to what we wanted it to be, back in the early days.  Web1.0 – if you want to use that term – was based on pretty much the same ideas (collaboration, rating, community, sharing, tagging, filtering) but it just wasn’t quite there yet – in other words, it was mostly alpha and gamma versions of ‘the real thing’ – and that is what we are seeing now — the real thing is finally there, and we are finally getting a glimpse of the real power of the net. Real sharing, real collaboration, real interaction -it just took 7 years longer. [...]

Od začetka novega tisočletja, bolj intenzivno pa nekje od leta 2003, 2004, je na splet pricurljalo cel kup različnih spletnih storitev z dokaj revolucionarno novostjo – taka spletna storitev ne more uspeti brez uporabnikov. Naj bo to YouTube, Technorati, Wordpress.com, Flickr, del.icio.us, Reddit, Digg, StumbleUpon, Facebook in podobni.

Če smo se v devetdesetih lahko povezovali z drugimi ljudmi le s forumom, kjer je vsa interakcija ostala na nivoju samega foruma, lahko danes na Wordpress.com odpremo blog, tam vstavimo sliko iz Flickra in video iz YouTuba, shranimo objavo na del.icio.us in Digg, tam spoznamo ljudi, ki jim je objava všeč in posledično smo z njimi prijatelji na Facebooku, kamor lahko takisto shranite objavo.

To je zgolj en primer učinkovite interakcije. Drugi bi za začetek vključevali, ko bi nekdo naletel na stran z dobro vsebino, pa bi jo rad delil z ostalimi na internetu. Kaj mu preostane drugega, kot da jo shrani bodisi na Digg, bodisi na del.icio.us, pa tudi na StumbleUpon. Slednja sta dobra predvsem zaradi folksonomy-ja oz. socialnega označevanja s tagi – oznakami. Nadaljne interakcije so izjemno različne; tisti, ki pošlje vsebino na del.icio.us lahko išče podobno vsebino s pomočjo tagov in posledično najde ostale, ki jim je taka vsebina všeč. Perfektno, bi marsikdo porekel.

Wrap-up

Takole, prvotno se je tale objava imenovala “Digg, del.icio.us in StumbleUpon”. Ampak po pisanju laične primerjave v tabelah, ki jih niti ni tako enostavno konfigurirati, sem ugotovil, da lahko dejansko veliko boljšo primerjavo s kraktimi iztočnicami najdemo marsikje na internetu. Nisem pa še v slovenščini zasledil kake objave, ki bi na hitro povzela razvoj spleta.

Nekako sem bil skeptičen pri uvajanju izraza Web 1.5, ampak ko čez čas razmisliš, kam bi uvrstil PageRank, lahko res rečeš, da je nekje vmes. Je pa tudi res, da bi marsikdo porekel, da smo v poplavi Web x.x. Pa dobro, sem si rekel, ena cifra gor ali dol in sem jo dodal …