SOLO.si – nesposobnost in zavajanje

Pred časom smo doživeli novo sezono Prison Breaka in kakor je v navadi, sem želel pogledati na TVju. A je bila zgodba takšna, da sem par dni nazaj formatiral in je odšel profil nVidia Control Panel v maloro. Pa se je zgodila neprijetnost, rezultat naklučja in neprevidnosti – sveže opražen TV-Out.

Pa sem pogledal prva dva dela na računalniku, kasneje pa je padla odločitev za novo kartico, ATi Radeon HD 3850 imenovano. Ceneje.si je svetovalo trgovino SOLO.si. Slišal sem že za njih, izkušenj z njimi pa še nisem imel. A vse je enkrat prvič.

Edina napaka na moji strani je bila ta, da sem artikel plačal s kreditno kartico. Glede na to, da sem navajen prakse z eBaya in Amazona in zanesljivosti, ki prihaja s tem, sem tudi tukaj uporabil to možnost. Žal me je to kasneje stalo veliko živcev.

Naročil in plačal sem 6. septembra. V njihovem interfacu je ves čas pisalo, da je naročilo v obdelavi. Nekje 10. septembra sem prvič zavrtel njihovo modro, brezplačno številko. Bil sem prijetno presenečen, nek gospod mi je zagotovil, da bo še isti dan kartico odposlal in da jo naslednji dan, 11. septembra lahko že pričakujem. A glej ga zlomka, kartice ni. Spet vrtim številko in tokrat nastopim že z nekoliko bolj ostrim tonom, češ, kaj se imajo z mano zajebavati. Tip odvrne, da ne ve, kaj je z mojim naročilom in da je nemogoče, da bi mi včeraj zagotovil, da bom danes dobil kartico; vseeno pa reče, da bo povprašal, kdo mi je to rekel. In nekako sem dobil idejo, da bi pa kako ime le lahko dobil. Osel gre le enkrat na led in pri drugem klicu že ne bom ostal brez imen in v temi. In izvem, da sem govoril z Valterjem (pogosto ime zadnje čase )

Prišel je vikend in sem počakal na naslednji teden – na strani je sporočilo še vedno v obdelavi. Nekje sredi tedna pa sem imel vse te nesposobnosti dovolj. Poklical sem jih in na zvezo dobil neko žensko, ki pravi, da je “nekaj čudnega s tem naročilom.” in mi je zatrdi, da me pokliče nazaj čez 10 minut. Šur. Mine ura in pol, pa še vedno ni odgovora. Razjarjen kličem nazaj, kjer dobim nekega tipa, ki mi pove, da me bo poklical nekdo z alternativo čez pol ure. Ker sem nekako slutil, da so cepljeni proti hitrosti, sem ga povprašal, kako mi bo zagotovil, da bo tisti nekdo res klical čez pol ure. Tukaj sem doživel najhujše presenečenje, ko je izjavil da “lahko pridem tja in mu izvijem roko.”

Jaz ne vem, kako naj vam drugače zagotavljam, da vas bo poklical, kakor pa da vam obljubim. Ali pa če pridete sem in mi izvijete roko.

Čeprav je bil v te pol ure tako prepričan, da je zastavil svojo roko, klica seveda nisem dobil. To je pa spodbilo sodu dno. Klicarim, sedaj že šestič, in nemudoma zahtevam nadrejenega. A nikakor ga ne morem dobiti. Naneslo pa je, da se je javila ista gospa, ki je prej zagotovila, da me bo poklicala čez 10 minut. Zadeva postane še hujša, ko mi reče, da sem neproduktiven v komunikaciji. Neproduktiven? Jaz? Ki sem njih klical 6 krat. Zdaj mi je bilo zadosti. Zagrozil sem jim z Uradom za varstvo potrošnikov, s televizijskimi in časopisnimi hišami in vsesplošno štalo. Da moram klicati šestkrat, da izvem, da nekega artikla ni na zalogi in da mora za to miniti skoraj dva tedna. Pa ja vendar nimate skladišča, velika za celo Slovenijo, da bi morali tako dolgo iskati. Gospa ponudi, da mi vrnejo denar nazaj in takoj pristanem.

Kliče me čez pol ure, pravi, da je našla alternativo, pa ji rečem, naj kliče naslednji dan.

Na moje veliko presenečenje, je gospa poklicala. Tu se vidi, kako pomaga, če človek zagrozi z institucijami. Pravi, da bodo kartico poslali v petek, 19. septembra. Opomnim jo še, da bom to kartico plačal po povzetju, ker imam dovolj trepetanja, kaj je z mojim denarjem.

Danes je 21. september. Denarja še nimam vrnjenega, nove kartice še ni na pošti. V kolikor v ponedeljek ne bo denarja, se bojim, da bom moral zopet vrteti številko.