Jup, še en set fotografij se je nabiral na trdem disku. Pričel sem dojemati koncept delovanja Adobe Photoshop Lightroom-a in management s fotografijami je postal lažji, kakor tudi površinsko urejanje. Za kakšne predelave, pa tudi HDR ne najdem časa, ali pa se mi preprosto ne ljubi.

Pravtako se mi ne ljubi ne najaviti, kaj šele dokončati novega stila za blog. Glede na to, da bo počasi minilo eno leto, odkar sem na svojem, bi bil že skrajni čas, da naredim nekaj na osvežitvi. Vsaj kaj se front-ena tiče, za back-end imam bolj kot ne že urejeno (domena ostane pri hitrost.com, hosting selim drugam).

Park Tivoli, sošolke se na lahno sprehajajo

Park Tivoli, panoji z udarnimi informacijami.

Še nekaj panojev z odličnimi fotografijami; večina od njih je macro.

Zoki razgovarja s članom mehiške glasbene skupine.

Jankovič še enkrat, tokrat sam.

Drug član mehiške glasbene skupine; s kitaro na čelu.

Tukaj pa še trobentač.

Drugi dve sošolki, če se ne motim v Križankah.

Dobra, ne?

Take in podobne izjave je bilo moč slišati na dopl-decekrju, čigar končna destinacija je bil kraj Cannes. In ker zna biti 14 urna vožnja dokaj naporna, so se našli modeli, ki so iz imen krajev “od dol” ustvarili kletvice. Ulan ti Bator se sicer ne more kosati s “Boka ti Kotorska”, “Srbska ti Mitrovica” ali “Novi ti Sad”, pa vendar je dobra, že zaradi tega, ker je moja.

Bralci še morda ne veste, da si je avtor privoščil tri dnevni dopust. Če je bil zaslužen ali ne … o tem žal ne odločate. Zaradi enormne količine zaužitega kofeina je moja betica bila budna ves čas potovanja, a nekako mi ni žal. Prav zanimivo je bilo opazovati potnike, ki so spali kot “padli vojaki”, kakor se jih je kasneje tudi poimenovalo.

Ker vem, da znajo moji potopisi trajati, bom skušal biti kar se da kratek. Pot je bila takšna: Slovenj Gradec -> Padova [via Sežana; mislim vsaj] -> Cannes | Cannes -> Grasse -> Nice -> Monako -> Cannes | Cannes -> San Remo -> Verona -> Ljubljana -> Slovenj Gradec. Ločilo | nakazuje dan.

No, namesto kilobitov, ki bi bili namenjeni dolgim objavam sem se odločil, da vam na pladnju prinesem fotografije, ki so najbolj uspele. Tokrat jim za spremembo nisem namenil tolikšne obdelave. Sprejel sem načelo, če na sliki delam več kot 20 minut in se slika ne izboljšuje, potem jo je treba eliminirati.

Drugi dan, tako kot tudi tretjega, začeli s francoskim rogljičem in štručko kruha, pili pa smo kavo z mlekom.

Zdi se mi, da mora glavno ribarjenje potekati ob zgodnjih urah ali pa pozno zvečer, čeprav tale dva ribarita opoldne. Posneto ob vračanju nazaj v San Remu, Italija.

Veterani iz druge svetovne vojne so se zbrali pred cerkvijo v Grassu.

Še ena fotka iz Grassa, tokrat sošolka s francosko mačko.

Možakar pred cerkvijo v Padovi, zamišljen strmi v neznano kam.

“S Chucksi povsod, tudi med kamne na Angleški promenadi v Nici.”

Nek vodnjak v Padovi je tako veselo špricljal vodo sem in tja, da se nisem mogel upreti kapljicam.

Dokaj pogumen mož, glede na to, da je hranil golobe pred cerkvijo v Padovi. Sam bi tega ne storil, saj se vedno bojim, da mi kakšen izkljuje organ za vid, ali huje – me prav mastno pokaka.

Tale pobič se je mudil z možem na prejšnji sliki, le da je tale namesto privabljanja ptic le-te odganjal.

Ostal nam je še en posnetek iz Grassa. Nič posebnega, le da mi je tokrat uspel en HDR. Mislim vsaj.

Evo, prišli smo še do Monte Carla. Odkrito povedano so galebi popolnoma enaki kot jadranski.

Posneto par deset metrov izpred Julijinega kipa, ki ga na žalost nisem dobro pofotkal zaradi gneče. Ampak fotografirati samo gnečo mi je uspelo.

Golob, ki je prav lepo poziral na fontani v Veroni.

Ena romantična za konec. Nastala je na Angleški promenadi v Nici.

Ste pričakovali prečudovite landskejpe in fotke turističnih atrakcij? Žal, nisem turistični fotograf.

Having that said, it’s not my intention to criticize our government. No, no … I have to say something about WordPress.

I’ve never written a single critique about WordPress. That is until now. I came across the post in my dashboard, saying it’s time to buy WordPress hoodies. Nothing is wrong with that, on contrary – I’ve been planning to buy not only a hoodie but also a t-shirt.

So why don’t I? Maybe … BECAUSE THEY DON’T SHIP TO SLOVENIA!

How sad. Ironic. They ship to countries I’ve never heard about. Zimbabwe? Togo? Timor-Leste? Nauru? Djibouti? Do people there have internet at all? Do they even know what a blog is? Then how are they supposed to know they can buy a damn shirt and a hoodie? Slovenia is Greek to them (and they ship there ). This is … this is … this is outrageous.

So, the guys at WordPress.org released the new version of the blogging software WordPress 2.3.2. Have you updated yet? I have. So I can brag now, hah.

Anyway, the 2.3.2 isn’t such a big change as 2.3.0 was, although some nasty bugs have been fixed, such as unintentionally posting and displaying the drafts one has saved for another time.

Also some database errors have been fixed.

Well, this version has already been downloaded for more that 15.000 times. A lot has happened in the past 12 hours, hasn’t it?

So, to cut the crap, I will just say one more thing. Update. Now. 

Zanimivo, a?

“When, if not now? Who, if not us….!?”

Tako se glasi tagline – sporočilo na Facebook.com, kjer je objava dogodka: “DELAVSKI PROTESTI – FORMACIJA AVTONOMNEGA BLOKA”.

Rezultati ankete na spletni strani Zveze svobodni sindikatov (http://www.zsss.si) kažejo, da je kar 75% anketirancev prepričanih, da so demonstracije potrebne. Škoda edino, da ne vidim dejanskega števila anketirancev, vendar sodeč po aktualnosti dogodka bi rekel, da jih je kakih 100 definitivno glasovalo. Po takem vzorcu, kljub različnim pogledom in vrednotam ljudi, pa se neko javno mnenje da razbrati.

Opozarjanje delavcev, opozarjanje sindikatov, opozarjanje opozicije, ne nazadnje tudi opozarjanje predsedniških kandidatov na volitvah 2007 očitno niso prepričala Janše, njegove vlade, ki ji mnogi kar pravijo janševistična.

Bojim se, da tak človek nima posluha za ljudstvo. Preslišal je zgoraj omenjena opozarjanja, preslišal mnoge kritike in “krike” obupanih ljudi na raznih debatnih oddajah (predvsem Trenja; RTV pa si tako ali tako pridobiva naziv vladna TV (ne zaradi financiranja ampak vsebine)). In če je že preslišal vse kritike na svoj račun in račun svoje vlade s strani posameznikov, potem je zagotovo spregledal tudi 40 000 glavo množico 26. novembra 2005.

Sedaj pa naš premier grozi z odstopom vlade. Vsaj do nedavnega je. Ko je zamešal dovolj godlje in s tem povzročil “centrifugalno silo”, je sedaj kljub omilitvi izjave ne more ustaviti. Javno mnenje se je tako preoblikovalo. Če se ministrski predsednik ni izkazal kot ljudski človek, se pa je izkazal s tem, da ima hrbtenico in stoji za svojimi načeli in … da se ne pusti. A kaj pa zdaj? Je postal navadna … “copata”? Ali pa je to že ves čas, le da nismo vedeli?

“To je podobno, ko otroku vzameš igračo, on pa se začne jokati”, je odgovoril četrto uvrščeni predsedniški kandidat Zmago Jelinčič na vprašanje kaj meni o izjavi premierja naslednji dan po vrnitvi iz Kitajske. To pomeni, da je zamerljiv; ali po domače rečeno: začne “klupati” in kuhati mulo.

Ta obisk na Kitajski pa je bil ravno takrat, ko se je pri nas izvajal drugi krog predsedniških volitev in naš premier se je tako distanciral na primerno razdaljo od vsega pompa. Ker bi naj volilni rezultat tudi nakazoval nezaupanje do vlade, so mu s tem vzeli, kakor meni Jelinčič, njegovo igračo in ker je obupal, je poleg morebitnega odstopa vlade natrosil še kup neumnosti, kot na primer da je napoved interpelacije s strani opozicije zoper ministra Mateja neutemeljena. Kako je neutemeljena? Potem je bila smrt Gorazda Čamernika pred Globalom nekaj, kar ni omembe vredno in se ne tiče zaskrbljenosti ministra Mateja?

Seveda pa je poleg Janševe izjave pred nekaj časa odmevala tudi zloglasna izjava o štrucah kruha.

In če zaenkrat to vpliva na letni ravni na nekih razmerah nekaj škatlic cigaret, potem to ni tako drastično in če iz vseh smetnjakov po mestih gledajo štruce kruha, tudi ne pomeni, da je zadeva zelo alarmantna.

Višek! Tudi tu se vidi predsednikova neposlušnost. Potemtakem je bilo vse zaman; vse stokanje, vse demonstracije, vsi poskusi demonstracije, vse stavke in vsi poskusi stavke.

Zdaj pa pridemo na točko, ko se vprašamo slednje: Imajo današnji protesti sploh kakšen vpliv? … Ima stavek na vrhu potemtakem sploh smisel?

Pomnite, pomnite 5. novembra.

V angleščini se definitivno bolje sliši: “Remember, remember the 5th of November.”

Ta rek oz. citat je postal precej popularen leta 2005 z izidom filma V for Vendetta oz. V za vroče maščevanje. Naj dodam, da je to kar dober prevod, glede na to, kake zmazke vse smo dobili; od skupinskega drkanja do nevem česa vse.

V filmu se omenjeni citat navezuje na prihodnost, ne vem točno, koliko let vnaprej in sicer v kontekstu z totalitarističnem sistemom in revolucionarjem “V”-jem. “V” je deloval podobno kot Guy Fawkes, ampak njemu je za spremembo dejansko uspelo.

Oba sta imela namen razstreliti angleški parlament. Guy Fawkesa so obesili, “V”-ja pa preluknjali z naboji. A ker ni na licu mesta umrl, se je na vprašanje zakaj ne umre odvzal: “Pod mojo masko ni mesa. Pod njo je ideja. In ideja nikoli ne umre.”

Ampak saj smrt je eden temeljnih delov revolucije. V francoski so sekali glave, v Februaski in Oktoberski so se klali komunisti in kraljevi pripadniki, pa še v kateri drugi je tekla kri.

Mene bolj zanima, kaj se bo zgodilo 17. novembra, ko bo na ceste šlo pol Slovenije? Bo to narodna vstaja zoper domobransko/belogardistično oblast, kakršen naziv si zadnje čase pridobiva? Ali le še en propadel poskus sindikatov in neenotnega proletariata?

Če bo protest uspel in se razširil, kdo bo vse skupaj zaustavil? NATO, v katerega se nam je tako mudilo? Ali pa bo za varnost poskrbel Karel Errjavec s svojo Patrio? Morda pa celo sam Janša, a najprej mora dobiti nazaj orožje, s katerim je prekupčeval.

Uf, ja. Vem, že kak teden se nisem javil. Nisem resen

V tem času se je zgodilo že precej in ena objava ne zadostuje. Zatorej bom vse skupaj izpustil. Razen PayPal nakupa, katerega podrobnosti se mi zdijo vredne objaviti.

Dejal sem, da bom nabavil Source Premier Pack prek Steama. V petek popoldne sem ga res. Moram priznati, da me je kar stisnilo pri srcu, ko sem potrjeval nakup na Paypalovi strani. Normalno, izkušenj z nakupovanjem s kreditno kartico preko interneta še nimam, k napetosti pa je prispevalo tudi to, da je denar nakazan na račun v drugo državo.

Pripravljenost za telefoniranje na Paypal v primeru nesreče je bila na višku, a ni prišla v namen. Avtentikacije in avtorizacije so se izvršile ena za drugo in ni jim bilo videti konca. Na koncu me je pričakala še eksterna povezava do Steam protokola. Odprl se je Steam in okno s potrdilom plačila se je odprlo. Juhej, nisem bil neka izjema, ki bi mu nakup naredil preglavice. Vsebina Source Premier Packa je že bila na seznamu My Games:

• Counter-Strike: Source
• Day of Defeat: Source
• Half-Life 2
• Half-Life 2: Deathmatch
• Half-Life 2: Episode One
• Half-Life 2: Episode Two
• Half-Life 2: Lost Coast
• Half-Life Deathmatch: Source
• Half-Life: Source
• Portal
• Team Fortress 2

Steam je tako čakal le še name, da sem ukazal začetek prenosa. Ker si kar nekaj iger deli skupne datoteke, je vse skupaj trajalo nekoliko manj časa. Najdlje se je prenašal Half-Life 2, Episode One in Two pa sta imeli ob začetku prenosa indikator na 50%. Podobno je bilo z ostalimi igrami.

Ja, Half-Life 2 je bil prvi na disku in pripravljen za pogon. Nisem okleval, temveč zagnal takoj, ko je bilo možno.

Beda. Po G-Manovem nakladanju se odpravim in pridem le do notranjosti železniške postaje. Po domače: prehodim 100m. In ko stopim okoli oglasne “deske” oz. oglasnega “valja”, igra zamrzne. Totalno. Čez nekaj sekund sem že na namizju in prelestno Windows popup okno se odpre, češ, da je hl2.exe nehal funkcionirat in se je moral zapret. Drugič ista zadeva, le da sem tokrat pa le prišel do Barneya, preoblečenega v Metro policista.

Sem posodobil gonilnike za grafično kartico, sem poskusil vse, kar piše v Support fajlih na VALVe strani, sem prebiral poste raznih uporabnikov z enakimi problemi in njihove rešitve, a se napaka še vedno pojavlja. Ko sem danes še enkrat prebral Support, je tam bila povezava do Microsoftove strani za nek konkreten Update. Kljub temu, da sem mislil, da itak imam vse update, je bilo povezavo vredno pogledati. Ne vem, zakaj te kritične posodobitve Windows Update ni zaznal in je namestil. Moral sem jo sam. Po Restartu sem seveda zagnal igro. Ker sem že prej večkrat poskušal in delal veliko vmesnih shranjevanj, sem naredil kar velik napredek, glede na to, da sem prišel do Route Canal in začel sem lahko kar od tam.

Brez zatikanj sem igral kar nekaj časa in kazalo je dobro, pa sem vzel roke mojo profesionalno podlogo za podgano. Spet igram nekaj časa in mislim že pobrati slušalke, premikati mizo, odklapljati zvočnike in priklopiti slušalke. Pridem do ugotovitve, da se me drži smola in bo najverjetneje ob naslednjem koraku prišlo do napake. Zato lepo napredujem in pridem do konca Route Canala ter z “Air boatom” Vse slike v sporočilu so last HLFallout.net nadaljujem pot, vse do točke, kjer vidim G-Mana na vrhu Red Old Barn-a. Prebijem se do njegove pozicije (njega, logično, ni več) in pred sabo imam kontejner z naboji in prvo pomočjo, a mehanizem, ki ga drži v zraku, je zablokiran s sodom. Brez težav s kljukcem udarim po njem in znajdem se na namizju.

Huh, nastala je prava mala zgodba iz tega. Saj res je. Upam le, da mi bodo s Steam supporta odgovorili na moje vprašanje, ki sem ga včeraj naslovil na njih.

No, pa še nekaj pozitivnega. V teh dneh, ki prihajajo, se zna zgoditi, da bom predstavil nov dizajn.

Juhej.

Neuradni rezultati DVK (državne volilne komisije) kažejo dobro. Možnost, da se sprevržemo v naslednjo Poljsko so izredno majhne.

Danilo Türk in Mitja Gaspari. Dvojica, ki je bila najmanj pričakovana. Upajmo, da se na določenih stališčih bolj zjasnita.

Toliko za zdaj.

-ureditev-

Ne kaže več tako dobro. Izgleda da se bodo konzervativci le prebili do drugega kroga.

Paypal je nedavno omogočil prenos sredstev v dejanski denar tudi za Slovenijo. S tem se nam je tako odprlo novo obzorje, ko bo kar nekaj Slovencev, ki poslujejo s tujino končno brez težav prišlo do svojega denarja.

Vzporedno s tem sem se jaz registriral na PayPalu. Sicer moj prvoten namen ni prejemanje denarja, temveč pošiljanje le tega. Hkrati pa sem naročil še novo Viso Electron.

Mimogrede, se ne čudite, da pišem sedaj, ko je še zadnje soočenje? Sprehod čez hodnik od televizije do računalnika vzame je že utrujajoč, ponavljati ga moram neprenehoma, kajti ob reklamah imam čas pisati prispevek in takrat stopim do računala. Zdaj pa sem več časa tu kot pred televizorjem.

Jap, Viso sem naročil, danes sem jo prejel. Na PayPalu je vpis potekal brez težav; 1.5€ so mi zaračunali. Čakal naj bi do konca meseca na izpisek in nato prepisal kodo, a razmišljam, da bi kar jutri poklical na Abanko in jih povprašal o tem. Morda se bo celo izšlo.

In moj prvi nakup bo? Source Premier Pack. Za dobrih 50€ bom tako prišel do kar 11 iger, za katere bi individualno odštel 127€. Se splača